Ko sem se odločila, da bom postala mama, sem se hkrati tudi odločila, da bom svojemu otroku skušala vedno ponuditi zgolj najboljše. In v mislih nisem imela le zdrave prehrane, o čemer razmišlja veliko bodočih staršev. Ne, v mislih sem imela tudi igrače. Ker imam dva majhne nečaka (3 in 5 let) namreč vem, kaj vse danes prodajajo kot igračo – stvari, ki niso niti malo spodbudne za razvoj, ki otroka ničesar ne naučijo, poleg tega pa so izdelane iz cenenih materialov in marsikdaj celo nevarne.
Ko sva s fantom izbrala vse tisto, kar se smatra za nujno ob prihodu dojenčka (posteljico, voziček, previjalno mizico itd.,), sem se torej lotila še raziskovanja igrač. Kdaj bo moj dojenček dovolj star, da se bo lahko začel igrati z dobrimi didaktičnimi igračami, ki so mi tako všeč? Kaj je prva stvar, ki mu jo bom lahko kupila?
Večina igračk je bila namenjena večjim otrokom, od rojstva dalje so bile primerne le kakšne takšne stvari, s katerimi dojenček pravzaprav sploh ni v interakciji. A nekaj se je vseeno našlo. Igrača, imenovana žirafa Sophie, ki jo lahko dojenčku že takoj po rojstvu položimo v posteljico.
Moram priznati, da mi najprej ni bila prav nič všeč. Žirafa Sophie je takšna, da bi kakšna babica zagotovo rekla, da je ljubka – nenazadnje gre za podobo živalice! A sama gledam drugače. Igrača je gumijasta, ničesar ne »dela«. Kaj naj torej dojenček z njo? Je kaj drugačna od plišastih igrač, ki jih bodo ob rojstvu gotovo prinesli sorodniki in jih lahko ravno tako položim otroku v posteljico?
Potem me je presenetila opomba, da je žirafa Sophie na voljo že 60 let. In to me je tako pritegnilo, da sem začela o njej podrobneje brati. Kako je mogoče, da se je gumijasta zadeva tako dolgo obdržala?
Bolj kot sem brala, bolj sem ugotavljala, da sem se motila, in da žirafa Sophie ni ena tistih igrač, ki jih lahko ocenjujemo po videzu. Kljub svojemu preprostemu videzu je namreč nekaj posebnega, saj pomaga dojenčku razvijati najrazličnejše spretnosti. Izdelana je iz povsem naravnega kavčuka, torej material ni sporen, pobarvana pa je z neškodljivimi barvili, zato ni prav nič narobe, če jo otrok zgrabi in vtakne v usta. Pravzaprav je temu še kako prilagojena. Zaradi svojega dolgega vratu in nog je odlična, da jo lahko zgrabi tudi mala ročica, s tem, ko jo da otrok v usta (kar je zaradi naravnih materialov dovoljeno,), pa razvija svoje čutne celice na jeziku – torej tiste, ki jih je največ in zaradi česar mali otroci vse vtaknejo v usta. Poleg tega je žirafica na otip mehka in jo otrok lahko stisne (obe čemer ga bo presenetil pisk,), njeni barvi pa sta bela in temno rjava, kar zaradi visoke kontrastnosti spodbuja vid. Dojenček že v nekaj dneh svojo žirafo prepozna tudi po vonju kavčuka – tako kot po vonju prepozna tudi materine prsi, kajti voh je popolnoma razvit veliko prej kot vid.
Ja, prav ta igračka bo prva igračka mojega dojenčka!
Večina igračk je bila namenjena večjim otrokom, od rojstva dalje so bile primerne le kakšne takšne stvari, s katerimi dojenček pravzaprav sploh ni v interakciji. A nekaj se je vseeno našlo. Igrača, imenovana žirafa Sophie, ki jo lahko dojenčku že takoj po rojstvu položimo v posteljico.
Moram priznati, da mi najprej ni bila prav nič všeč. Žirafa Sophie je takšna, da bi kakšna babica zagotovo rekla, da je ljubka – nenazadnje gre za podobo živalice! A sama gledam drugače. Igrača je gumijasta, ničesar ne »dela«. Kaj naj torej dojenček z njo? Je kaj drugačna od plišastih igrač, ki jih bodo ob rojstvu gotovo prinesli sorodniki in jih lahko ravno tako položim otroku v posteljico?
Potem me je presenetila opomba, da je žirafa Sophie na voljo že 60 let. In to me je tako pritegnilo, da sem začela o njej podrobneje brati. Kako je mogoče, da se je gumijasta zadeva tako dolgo obdržala?
Bolj kot sem brala, bolj sem ugotavljala, da sem se motila, in da žirafa Sophie ni ena tistih igrač, ki jih lahko ocenjujemo po videzu. Kljub svojemu preprostemu videzu je namreč nekaj posebnega, saj pomaga dojenčku razvijati najrazličnejše spretnosti. Izdelana je iz povsem naravnega kavčuka, torej material ni sporen, pobarvana pa je z neškodljivimi barvili, zato ni prav nič narobe, če jo otrok zgrabi in vtakne v usta. Pravzaprav je temu še kako prilagojena. Zaradi svojega dolgega vratu in nog je odlična, da jo lahko zgrabi tudi mala ročica, s tem, ko jo da otrok v usta (kar je zaradi naravnih materialov dovoljeno,), pa razvija svoje čutne celice na jeziku – torej tiste, ki jih je največ in zaradi česar mali otroci vse vtaknejo v usta. Poleg tega je žirafica na otip mehka in jo otrok lahko stisne (obe čemer ga bo presenetil pisk,), njeni barvi pa sta bela in temno rjava, kar zaradi visoke kontrastnosti spodbuja vid. Dojenček že v nekaj dneh svojo žirafo prepozna tudi po vonju kavčuka – tako kot po vonju prepozna tudi materine prsi, kajti voh je popolnoma razvit veliko prej kot vid.
Ja, prav ta igračka bo prva igračka mojega dojenčka!